Ena izmed lekcij, ki me je nekaj časa tepla po glavi, se je nanašala na vprašanje Zakaj niham iz enega ekstrema v drugega? Težko vprašanje.
Gledati na samega sebe objektivno, je težko in nerealno. Koliko nas nevede niha iz enega ekstrema v drugega? Predvsem v nepomembnostih.
Ekstremi so lahko pozitivni ali negativni. Odvisno, kakšni so in na katere situacije se nanašajo.
Dajejo nam občutek tempa, s katerim se pomikamo po poti življenja, in občutek, kako močno živimo. Hiter tempo ni vedno nujno dober tempo. Lahko gremo počasi in pazimo, da ne naredimo kakšne napake, ampak ostajamo v varnem zavetju normalnih meja. Menimo, da je morda bolje, da sploh nič ne naredimo niti ničesar ne poskušamo. Morda je bolje, da se zapremo med štiri stene in upamo, da preživimo življenje.
To je nesmisel. Na tem svetu smo vsekakor zato, da poskusimo različne stvari, okuse, čute in doživetja. Vendar moramo paziti na svoje zdravje. Pri skoku iz letala ne smemo pozabiti na padalo. V nasprotnem primeru bo skok dokaj boleča izkušnja. Bo sicer v ekstremu, a bo cena izkušnje previsoka.
Morda uživate pri nabiranju adrenalina ob ekstremnih športih in podiranju rekordov. Kar koli so vaši ekstremi, vedno morate to početi razumno in se vprašati, zakaj počnete. Kaj želite s tem dokazati? Nalivanju z alkoholom, drogam, pretiravanju, nasilju in podobnim skrajnostim na tej negativni polovici se povsem izognite. Še posebej, če obstaja možnost, da pri tem škodujete še komu drugemu. Razmislite in se povzpnite v skrajnost samo zavestno.
Pomembna je tudi moč zaznavanja. S kakšno močjo do vas prodirajo izkušnje in koliko ste pri stvari v trenutku dogajanja? Na kavi s prijateljem držite v roki telefon in brskate po spletu? Ste z mislimi sploh prisotni v druženju s sogovornikom? Koliko stvari zaznate okrog sebe? Zaznate ljudi pri sosedni mizi? Dogajanje, veter, premike, obraze ljudi, ki se sprehajajo po ulici in potepuškega psa na drugi strani ceste? Verjetno ste pri vsem tem preslišali, kaj vam je ravno hotel povedati sogovornik na drugi strani mize. Vsega dogajanja okrog sebe verjetno nikoli ne boste registrirali. Skrajnost v dojemanju in doživljanju zna torej biti prav koristna lastnost!
V kinu se popolnoma prepustite dogajanju na platnu. Naj vas film prevzame od glave do pet, pustite, da se vas dotakne in vas prebudi. Vživite se v raznolikost čustev in se jim prepustite.
Ko počivate, počivajte. Ko se učite, se učite. Pri reševanju problema rešujte problem, dokler ne bo rešen. Česarkoli se lotite, ko doživljate ali ustvarjate, to naredite z vso zbranostjo od samega začetka do konca. Dajte vse od sebe. Prepustite se toku.
Dolžina življenja vsakogar od nas je omejena, omejeno je število srčnih utripov in vsi skačemo iz enega ekstrema v drugega. Vdihnemo, izdihnemo, vdihnemo ... Vedno gremo z ene strani na drugo. Bolj ko gremo v ekstrem, večje padce lahko pričakujemo. Ampak velja tudi: bolj ko gremo v skrajnost, več lahko doživimo in več izkušenj si lahko naberemo v enakem času.
Če pretiravate v kakšni slabi stvari, se najprej zavedite. Nato stvar preoblikujte v kakšno bolj zdravo skrajnost. Morda razvado kajenja spremenite v hojo v hribe ali popivanje v jogo. Naredite zamenjavo in ne razmišljajte več o prejšnji nezdravi navadi.
Če ste ekstremno negativna oseba, zamenjajte predznak v pozitivno. To je laže, ker naredite samo zamenjavo z nečim drugim.
