Predvsem zase že kar nekaj časa razmišljam o idejah, ki bi mi pomagale v življenju. Veliko razmišljam. Zakaj potem ne bi idej kar zapisal, uredil in jih delil z drugimi? To je rezultat. Ideje analizirajte in sprejmite, če menite, da vam bodo izboljšale življenje.
Smo v času, ko ure in ure preživimo pred računalniki in s telefoni. Še posebej otroci. Smo med prvimi generacijami, ki namesto gibanja na svežem zraku in v naravi cele dneve presedimo za računalniki, gledamo v zaslone in se izgubljamo v televizijskih nadaljevankah. Prepričan sem, da ima vedno več ljudi težave pri iskanju samega sebe in iskanju smisla življenja. Zakaj sploh obstajamo in kaj naj počnemo v življenju? Informacijska doba prav zares. Odmaknjenost od pristnih človeških odnosov. Vsi mogoči mediji in časopisi nas bombardirajo z informacijami. Novinarji tekmujejo, kdo bo prikazal hujšo sliko aktualnega dogodka.
Smo ljudje z vso to tehnologijo, materialnimi dobrinami in aktualnimi novicami srečnejši? Tudi sam sem iskal srečo v vseh mogočih stvareh.
Tako sem spoznal, da sreča ne prebiva v eni stvari. Niti ne v tisti, ki si jo tako goreče želimo.
Sreča živi malo tu, malo tam, v ravnovesju in drobnih stvareh. V dotiku otroške dlani ter pogledu tujca v oči, v čistih mislih in sedanjem trenutku. Na poti življenja, od začetka do konca, prebiva sreča. Tista prava.
Tako kot je življenje pot, ne cilj, tako ta knjiga nikoli ne bo popolnoma dokončana. Nove koristne misli in ideje zapisujem malo tu, malo tam. Morda spremenim kakšno poglavje ali ga zamenjam s čim koristnejšim. V času pisanja štejem 29 let in verjamem, da bo s prihodnjimi izkušnjami nastala odlična knjiga z ogromno informacijami na temo osebnostne rasti in srečnega ter uspešnega življenja.
Vedno sem si po tihem želel spremeniti svet. Narediti nekaj novega, pomembnega, kar bi imelo velik vpliv in ljudem izboljšalo življenje. Šele sedaj sem spoznal, da je to želel le moj ego. Če hočemo resnično pomagati, je moč v drobnih stvareh. V dajanju ljubezni in nasmehu na obrazu. Ljubezen in strast do življenja sta sili, ki ženeta vesolje naprej, premikata gore in ustvarjata.
Zakaj ukroti um po programersko?
Računalniki imajo zanimivo lastnost. Vse, kar jim ukažemo prek programske kode, izvedejo in vrnejo vedno natančen rezultat. Tudi če je program škodljiv virus. Rezultat je lahko napačen samo zaradi napačnih vhodnih podatkov ali napačno napisanih algoritmov. Procesor lahko preračunava enostavne zadeve ali silno kompleksne.
Naši možgani delujejo popolnoma enako. Vse, kar doživljamo, premišljujemo, knjige, ki jih beremo, in ljudi, s katerimi se družimo, si nekje zapomnimo. Vse to postane del nas. Rezultat, naša osebnost, um, bo torej točno to, kar sprejemamo skozi vse čute in o čem v notranjosti razmišljamo. In če tole drži, pomeni, da si lahko življenje napišete, kakorkoli želite. Vi ste programer svojega življenja.
Kakršnekoli ukaze bomo pošiljali procesorju računalnika, procesor bo premleval točno to, kar mu bo dano. Nič več in nič manj. S to razliko, da se procesor ne zaveda, kaj dela. Preprosto preračunava. Tako kot mi. Dokler ne začnemo razmišljati o tem, da razmišljamo. Takrat se resnično zbudimo.
Knjiga pokriva zelo različna področja. Področja, ki pokrivajo večji del življenjske poti in so bolj ali manj pomembna skozi celo življenje. V dobrih in slabih trenutkih. V šoli, službi ali doma. Pri sestavljanju poglavij sem poskušal čim bolj jedrnato in predvsem v kratkih odstavkih zapisati bistvo. Vem namreč, da so meni takšna kratka in razumljiva sporočila pomagala dosti bolj kot debele bukve, kot radi rečemo. Kot programer po poklicu sem morda določene odstavke zapisal celo malo preveč neposredno. Morda je katera od idej tako direktna, da vas bo zadelo naravnost v srce. To je namen. Prej ko se zbudite, bolje za vas in za ljudi okrog vas.
