Idej, kako razporediti prihodke, je v praksi toliko, kot je ljudi na Zemlji. V primeru, da trpite zaradi pomanjkanja denarja, predlagam, da nekaj spremenite in izboljšate.
Formulo za razporeditev prihodkov sem prvič zasledil v knjigi The Richest Man in Babylon. Nekaj podobnega predlaga tudi avtor Jim Rohn. Avtor predlaga, da vsak evro, ki ga prejmemo, razdelimo nekako takole:
- 70 odstotkov za stroške, prehrano, bivanje, šolanje, zabavo, lastno porabo …,
- 10 odstotkov za aktivni kapital,
- 10 odstotkov za pasivni kapital,
- 10 odstotkov v dobrodelne namene ali zanimive projekte, kjer ne pričakujemo povrnjenega plačila.
Razmerje si seveda določi vsak sam, glede na prihodke in osebno filozofijo. Pomembna je ideja, da ustvarimo kolo, ki nam bo zagotavljalo denar tudi takrat, ko spimo, da nam na transakcijskem računu ostane tudi kakšen evro, da vsak mesec prejmemo denar iz različnih virov in na splošno živimo brez skrbi za finance. Obenem ne smemo biti sebični in moramo del denarja vrniti nazaj v družbo. Morda v tiste projekte, za katere nimamo časa, ali jih namenimo v dobrodelne namene, mladim družinam ali pomoči potrebnim.
Razlika med aktivnim in pasivnim kapitalom je v načinu služenja denarja. Pri aktivnem bomo denar, ki smo ga namenili v investiranje, sami spreminjali v profit. To bomo naredili prek svojega podjetja, odprtja nove spletne trgovine, pri nakupu izdelkov iz tujine, ki jih bomo z dobičkom prodajali lokalno, investirali v sadike za sadovnjak ali karkoli, kar lahko izboljšamo, izumimo, ustvarimo, ponudimo na trgu in prodamo končnim kupcem. Z dobičkom.
Na drugi strani, pri pasivnem služenju nam bodo profit pridelali drugi. Morda denar posodimo in nam ga z obrestmi vračajo nazaj. Pri tem je zaželeno, da denar seveda dobimo nazaj. Ali denar vložimo v druga podjetja. Zelo pomembno je, da denarja ne vlagamo ali posojamo brezglavo naokrog. Investirajmo ga v podjetja in ideje, katerih dejavnost vsaj malo poznamo. Namreč, bolj ko panogo poznamo, več dobička bomo lahko ustvarjali. Znanje je ključ. Pri tem moramo vsaj malo tvegati, nikjer namreč ni zagotovila, da bo vložek dobičkonosen. Izgubimo lahko ves denar. V času nabiranju izkušenj ga zagotovo nekaj bomo. Ampak saj to ni denar, ki bi ga pogrešali, mar ne? To je denar, ki je temu tveganju namenjen. Morda bo pet investicij z izgubo, medtem ko bo šesta pokrila vse za nazaj in ustvarila še profit, ki ga bomo mesečno prejemali na bančni račun. To bi bilo pa že kar super, kajne?
Razmišljajmo dalje ...
Več različnih virov prihodkov bomo imeli, bolj stabilno bo naše finančno stanje. Veliki večini je edini prihodek mesečna plača. Lahko zaslužite petdeset tisoč na mesec, a ste daleč od finančne varnosti, če imate kredit za ogromno hišo, visoke stroške, najem jahte in luksuzne avtomobile. Drugi del mesečnega denarja porabite za luksuz, prestižne restavracije, blagovne znamke, razne naročnine, vrtnarja, pomočnike pri vzdrževanju hiše in ogrevanje bazena. Na koncu meseca porabite celotno plačo. Nobena od teh stvari (ali ljudi) vam ne vrača denarja, ne ustvarja profita. Krog se bo prekinil v trenutku, ko izgubite delo oz. trenutni vir dohodka. Po Murphyjevem zakonu se bo to zgodilo ravno takrat, ko boste najmanj pričakovali.
Nasvet: Vedno živite v standardu daleč pod svojimi finančnimi zmožnostmi. Tudi če vam družba narekuje drugače, da potrebujete fine obleke, drage avtomobile, izdelke blagovnih znamk, dragocene ure, nakit in podobne bedarije, se temu izogibajte. Vsaj kolikor je mogoče. Žena morda ne bo ravno navdušena na tem. V vsakem primeru vzemite to kot nekaj začasnega. Ko se prihodki višajo, lahko standard dvigujete. Vendar ga dvignite samo za toliko, da standard nikoli ne bo zamajal stanja financ.
Povprečen potrošnik na mesec porabi več kot sto odstotkov svojega denarja. Kako več? Denar si konstantno sposoja, jemlje kredite, plačuje obresti … Sposoja denarja sicer ni problem, če bo ta denar prinesel dobiček. V takem primeru je to pametna investicija.
Če denar samo varčujete na banki, s tem zagotovo ne boste postali bogati ali finančno neodvisni. Medtem ko je denar na banki, že zgublja vrednost. Zato morate denar oplemenititi. Poglejmo, kako ...
Imamo na razpolaga dvajset tisoč evrov. Povprečen potrošnik bo denar porabil za avto ali luksuz. Predpostavimo, da smo po poklicu mizar. Kaj bi torej bil pameten način porabe denarja? Omenjen denar bi investirali v stroj za delo z lesom, s katerim bi se postavili v konkurenčno prednost pred drugimi mizarji v okolici. S tem bi dvignili podjetje na novo raven in povečali povpraševanje. Mesečni prihodek se nam poveča. S tem je nastal tudi dobiček, ki smo ga sami pričarali oz. pridelali. Povečani dobiček porabimo za nakup oz. leasing avtomobila, in to brez skrbi, da bi trpelo naše finančno stanje. Nekaj pa ga spet investiramo nazaj, za še večji dobiček. Pomembno: investirajte v dejavnost, ki jo poznate! Ne investirajte ogromnega zneska v nakup delnic, če še nimate izkušenj na tem področju.
Kaj pa tisti, ki nimamo začetnega denarja?
Začnemo na začetku. Pazimo na svoje odhodke. Kupimo tisto, kar potrebujemo, ne tistega, kar narekuje družba. Že takoj po osnovni šoli (ali še prej) si lahko otrok prisluži nekaj denarja pri košnji sosedove zelenice (starši, prej ko boste naučili otroka služiti denar, bolje bo zanj). Tako kot ima sosed svojo službo in nima časa za košnjo trave, tako je takrat otrokova služba, da uredi zelenico. Kar sicer ne pomeni, da nikoli ničesar ne naredimo brez plačila. Vse mora biti v ravnovesju.
V dijaških in študentskih letih si služimo denar in pridobivamo izkušnje s priložnostnimi deli. Morda v trgovini, baru ali čiščenju. Ni pomembno, kaj delamo, v tej fazi je še zmeraj najpomembnejše pridobivanje izkušenj in znanja. Če nam že v tej fazi uspe pridelati kaj denarja, potem odlično.
Na tej začetni karierni poti se bomo ogromno naučili v interakcijah med ljudmi. V sprejemanju odgovornosti, v poslušanju in nabiranju izkušenj, ki bodo postavile trden temelj. Iz vsake lekcije, izkušnje, se naučimo čim več. Vse nam bo koristilo pozneje.
Kaj pa po študiju? Če ste zaposleni, z rednimi prihodki in popolnoma brez denarja – delate zagotovo nekaj narobe. Znižajte standard in stroške. Na drugi strani povečujte prihodke. Če ste brezposelni, začnite na začetku. Ne iščite razlogov v recesiji, pomanjkanju znanja, starosti in podobno. Ne čakajte, da bo denar padel iz neba. Ne bo. Sami ga morate pridelati.
Ste vedeli, da se v vsaki recesiji najde kup priložnosti, s katerimi lahko dejansko obogatite? Namesto da eno uro nekoga prepričujete o nevzdržnosti stanja, raje to uro namenite razmišljanju in izboljšanju stanja. Začnite in zavrtite kolo!
