Genij je posebno ustvarjalen človek z visokimi umskimi sposobnostmi. Vprašanje, ki se nam zastavlja je: Ali se geniji rodijo ali to postanejo v življenju?
Vsak izmed nas ima določene sposobnosti razvite bolj kot drugi. Te sposobnosti se začnejo razvijati že v zgodnjem otroštvu. Takrat se postavijo temelji in temu bi lahko rekli kar odskočna deska. V možganih se vedno določeni centri razvijejo bolj kot drugi. To so tisti centri, katere največ (in najraje) uporabljamo. Talent je samo nekaj odstotkov, medtem ko vse drugo možgani razvijejo prek vaj in iger. Marsikdaj rečemo, kako je nekdo talentiran, trdega dela in ur vaj v ozadju pa sploh ne moremo oceniti.
V kakšnem okolju možgani delajo najbolje?
Verjetno nihče izmed nas ne cveti, če mu kdo s piščalko piska na uho. S tem se moramo ali sprijazniti ali zamenjati okolje. Malo stresa ne škodi in ta celo dodatno stimulira možgane, da hitreje najdejo rešitev. Okolje naj bo stimulativno. Vsakdo sam ve, kakšno okolje je to. Nekateri morajo imeti pisalno mizo pospravljeno do potankosti, da se sploh lahko zberejo, medtem ko drugi pri prazni in pospravljeni mizi sploh ne morejo delati.
Prvi ključ je v gibanju. Možgani potrebujejo fizično aktivnost. Že navadna hoja bo dovolj za uspešen zagon možganov. Če je le mogoče, nekje zunaj v naravi. Možgani ob fizični dejavnosti namreč dobijo več kisika in so nasploh bolj živahni kot samo v mirujočem stanju. Poskusite! Nato se odpravite nazaj v svoj delovni prostor in vklopite ustvarjalnost.
Če si sami nekaj zelo močno želimo narediti ali ustvariti, bomo to naredili z lahkoto. Pri tem smo našli ključ. V takšni vnemi namreč ne čutimo odpora in smo zelo uspešni. Saj ste se kdaj v šoli morali na pamet naučiti kakšno pesmico ali reševati matematične enačbe? Kako smo to sovražili iz dna srca. Kakšen odpor je to bil in kako težko smo si zapomnili, če nas to ni veselilo! Sedaj se pa spomnite česa, kar ste opravljali z lahkoto in pri tem dosegali boljše rezultate od vrstnikov. Ni nujno, da je bilo to v okviru šole. V čem cvetite?
Verjetno vsak izmed nas pozna koga, ki si zapomni neverjetne stvari, kot so registrske tablice avtomobilov ali pomnijo cel telefonski imenik prijateljev. So to geniji? Vsekakor so to dobre korenine (podobne ima vsak!), vendar je za genija potrebna še kakšna dodatna stopnička.
To je tista stopnička, na kateri posamezniki razvijejo svoje sposobnosti preko meja trenutnih zmogljivosti. Če si zapomnimo vse registrske tablice v določenem kraju, nas bodo seveda z veseljem vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Vendar, kaj nam to pomaga pri ustvarjalnosti in razvoju novih idej?
Poenostavimo delovanje možganov na dve glavni funkciji:
- pomnjenje podatkov,
- povezovanje podatkov, računanje, razmišljanje, razvijanje novih idej.
Če se torej na pamet naučimo celo enciklopedijo in preberemo vse bistvene knjige, ali nas to naredi genija? Morda.
Ali če na pamet računamo z večmestnimi števili in nam "leži" reševanje ugank, logika – smo s tem že genij? Morda. Za to področje.
Obe skrajnosti sta sicer vsaka po svoje zanimivi in koristni. Vendar ne pri prvi ne pri drugi ni videti ustvarjalnosti, ki bi jo resnično potrebovali v življenju.
Ustvarjalnost, reševanje življenjskih problemov in predvsem genija v našem pomenu besede najdemo pri osebah, ki neprestano razvijajo vse naštete sposobnosti hkrati! Torej osebe, ki večajo svojo bazo znanja in prek razmišljanja iščejo nove vzorce, nove ideje. Večanje baze ne pomeni, da morajo znanje nujno črpati samo iz knjig. Lahko jih črpajo iz lastnih prejšnjih izkušenj, vaj ali poskusov. Na drugi strani neprestano razmišljajo in izumljajo nove stvari. Predvsem iščejo nove vzorce, kako bi iz obstoječega znanja razvili kaj novega.
Genij je torej oseba, ki polno izkorišča vse svoje sposobnosti in se nikoli ne ustavi. Najlaže in najhitreje se boste na pot do genija odpravili kar na svojem trenutnem področju. To nikakor ne pomeni, da ne morete uspeti in ustvarjati na kakšnem drugem področju. Tam boste sicer potrebovali več časa, saj začenjate z manjšim naborom znanja in izkušenj.
Trenutno si niti ne predstavljate, kaj vse lahko ustvarite z možgani. Razvijajte svoj potencial! V bistvu: Neprestano razvijajtesvoj potencial. Ni končne postaje. Potencial lahko razvijate do konca življenja in še zdaleč ne boste prišli do roba. Razvijajte ga!
Pokažite svetu kakšno novo idejo, sliko, skladbo, jed, izum ... Naj vas ne ustavi niti nebo. Mejo si določite kar sami.
