Večno vprašanje. Karkoli naredimo, bomo naredili ali rečemo, vedno nas skrbi, kako bodo reagirali drugi. Kaj bodo rekli? Preveč premišljujemo, kako se bomo odrezali v očeh gledalcev.
Problem je v tem, da o tem premišljujemo dosti preveč, kot bi bilo treba. Morda zaradi tega razmišljanja nato sploh ničesar ne naredimo. Ker ničesar ne naredimo, postanemo preprosto opazovalec drugih. Na kateri strani bi torej raje bili?
Ko smo se pred »občinstvom« odrezali slabo ali se osramotili, o tej stvari premišljujemo še nekaj naslednjih tednov. To nam jemlje energijo in nas uničuje. Na pretekle dogodke nimamo vpliva. Raje si zapomnimo lekcijo. Naučimo se iz napak in poiščimo pozitivne stvari. Nasmejmo se samemu sebi, nato pa pustimo dogodek za sabo in pojdimo dalje.
Povsem moramo prenehati razmišljati, kaj si drugi mislijo o nas. Kar koli si namreč kdo misli, to na koncu nima povsem nobenega pomena. Morda se bodo zgražali nad nami, vendar je to popolnoma njihov pogled, ne naš. Od nas je odvisno, kako bomo sprejeli njihovo zgražanje. Kako bomo reagirali. Vsi smo krvavi pod kožo, in če nekdo uživa v naših spodrsljajih, to pove ogromno o človeku. Če bi že kdo lahko koga obsojal, bi lahko potemtakem mi njega/njo. Vendar tega ne bomo naredili. Potrepljali jih bomo po rami in rekli: »Prav imate!«
Zelo verjetno, da povsem pretiravamo s tem, ko mislimo, kako drugi razmišljajo o nas, o naših problemih in pripetljajih. Vse jemljemo preveč osebno. Nam se zdi tragedija, njim le muha enodnevnica. Pozabili bodo s prvim vetrom.
Nimate vpliva na to, kaj si kdo drug misli o vas. Zato ne razmišljajte več o tem. Škoda časa! Imate pa vpliv na to, kaj naredite. Delajte dobro in sploh vam ni treba več razmišljati o tem. Naj si mislijo, kar hočejo.
Živite.
Življenje je prekratko, da bi čas namenjali za negativna razmišljanja.
Mimogrede, včasih kakšen spodrsljaj niti ni tako slab, kot se zdi na prvi pogled. Negativne novice se namreč širijo dosti hitreje kot dobre.
