Hvaležnost je eno izmed pomembnejših področij osebnostnega razvoja. Vedno nam nekaj manjka. Tako vsaj mislimo.
Nimamo dovolj dobrega avtomobila, imamo premajhno stanovanje in okroglo ničlo na tekočem računu. Še več, tudi ko smo najsrečnejši in doživljamo najlepše trenutke v življenju, ne čutimo hvaležnosti. Nekaj nam vedno manjka.
Razlogov, zakaj nismo zadovoljni, kot bi morali biti, je več. Morda razlog najdemo kar v evoluciji. Z evolucijo narava postopno spreminjanja organizme v popolnejše, bolj dovršene oblike. Neprestano. Razmislite: če se v genih ne bi dogajale mutacije, ali bi po Darwinovi teoriji sploh nastala človeška vrsta?
Odgovor je ne. Svet bi bil že tako popoln in zadovoljen sam s sabo, da bi po morju še vedno plavali kot zadovoljni enoceličarji.
Šalo na stran. Poiščimo raje boljši primer, gremo nazaj v zgodovino. Ni pomembno, kako daleč nazaj. Lahko gremo nazaj za dobro stoletje, v čas Edisona, ki je opravil več tisoč poskusov v iskanju žarilnega elementa (nitke) v žarnici, in se znova vprašajmo, zakaj bi nekdo naredil toliko poskusov, če bi bil popolnoma zadovoljen s svečo?
Zato bodimo hvaležni, da imamo svečo na mizi, vendar se popolnoma ne zadovoljimo z njo. Razen če se želimo razumsko ustaviti na tej točki in do konca življenja živeti ob sveči.
Zadovoljni smo po dobro opravljenem delu. Vsekakor, saj smo porabili veliko časa in truda. Vendar, ne vztrajajmo dolgo v tem zadovoljstvu. Pablo Picasso ni narisal samo ene slike in od zadovoljstva nad njo obtičal pri tem delu. Narisal jih je še več sto.
Po drugi strani pa bodite hvaležni za popolnoma vsako stvar, ki se vam je zgodila. V bistvu naj bo celo življenje prepredeno s hvaležnostjo. Bodite hvaležni za vsako osebo, materialno dobrino, izkušnjo, spoznanje in dogodek, ki vas je naredil to, kar ste postali do sedaj.
Bolj kot ste hvaležni za lepe stvari, več jih boste dobili. Bolj ko ste hvaležni za dobre in zveste prijatelje, več zvestih prijateljev boste imeli. Bodite hvaležni za svojo ženo, moža, otroke in nič ne jemljite kot samoumevno.
Včasih imamo občutek, da nimamo popolnoma nobenega razloga biti hvaležni. To ni res. Bodimo hvaležni življenju samemu, čeprav je težko. Edino mi sami si lahko polepšamo življenje. In če imamo občutek, da nam gre res vse narobe, bodimo hvaležni, da obstajamo.
Predstavljajte si sebe na peščeni plaži. Plaža več kilometrov dolga, posuta z mivko. Mivko vzamete v svojo dlan in jo spustite skozi prste, da na dlani ostane samo nekaj zrnc. Sonce, Merkur, Venera, Zemlja, Mars ..., nato si predstavljajte na zrnu planeta Zemlje, nekje svoje starše. V času nazaj, v točki, kjer ste se rodili. Si predstavljate, kako majhna verjetnost je to? Kako velika plaža in koliko zrnc, planetov, leži tam. Je to dovolj velika skrivnost, da postanete hvaležni?
Življenje od vas ne zahteva v zameno popolnoma nič. Skrivnost je v hvaležnosti, ki se bo pokazala na popolnoma vseh področjih življenja. Tudi ko boste naslednjič zamudili avtobus, bodite hvaležni. Nikoli ne veste, morda pa ravno na naslednjem avtobusu spoznate sebi sorodno dušo. Verjemite in postanite hvaležni življenju.
